< Prosta delovna mesta Shoppster undefined
Kavo pridobivamo iz vrste drevesa, imenovanega kavovec. Izhaja iz Etiopije, uspevajo pa predvsem v tropskih deželah. Če vam kdo reče, da ne uživate dovolj sadja, jim le povejte, da je kavovec pravzaprav sadno drevo, zrna kave pa peške češnjam podobne jagode. In še to – večina dreves kavovca raste približno 50 let, če pa ima ugodne pogoje pa grm doživi tudi starost 200 let. In še zanimivo dejstvo! Po besedah nekaterih naj bi kavovec dobil ime po pokrajini, ki jo imenujemo… Kafa! In, in in ! Obstaja več kot 120 vrst kave! So se vam že pocedile sline? No, naj vam povemo še nekaj! Kofein je v bistvu strupena snov, ki ščiti semena in je naravna obramba pred lačnimi rastlinojedci. Oh, ljudje smo lahko srečni.
Kavovec.png
Cajevec.png
Čajevec, o čajevec. Zimzeleni grm, ki v višino zraste do maksimalno dveh metrov, ima liste, katere se obere trikrat letno (april, začetek poletja in sredina jeseni). Pridelava čaja je dokaj preprosta – nabrane liste posušimo. No, roko na srce, ni tako super preprosta. Veljajo neka pravila. Tako pri ročnemu obiranju listov osmukamo le popek in dva lista pod njim. In osmukamo veeeeliko grmovja, da napolnimo posebne veliko košare, ki jih nato odnesemo v obdelovalnice. Tam so za sušenje pripravljeni leseni pladnji. Kot listi izgubijo približno polovico vlage, jih zvijemo. Zakaj? Ker se tako sprostijo encimi, ki ob kisiku pospešijo fermentacijo. Obenem pa zviti listi delujejo okrasno. Nekaj korakov bomo spustili, ker so že preveč znanstveni. Vse, kar še rabite vedeti, je to, da se liste preseje in tako dobimo cele in zlomljene, manjše liste. Tu pa se pojavi pomembna razlika! Celo listi pomenijo, da bo imel čaj blažji okus, zlomljeni pa so močnejši.
undefined