Kavoljubec ali čajepivec?

Ali vam zadiši, ko rečemo kava? Tisti prijetni jutranji vonj, zaradi katerega je prebujanje malo lažje, je kot objem v skodelici. Na kaj pa pomislite, ko rečemo čaj? Užitek, popoldansko čajanka ali priljubljen zimski napitek?

Kavoljubci in čajepivci, pozor! Danes je na sporedu dvoboj med kavo in čajem! Izpostavili bomo dejstva, nekatera zgodovinska, druga zabavna, vsekakor pa poučna.

Katera pa je najljubša pijača na svetu?

Nekateri zagovarjajo, da je to kava, drugi spet, da zlata skodelica pripada čaju. Mogoče bomo to dilemo lažje rešili s pomočjo dejstev. Pa začnimo. Ste vedeli, da največji trg pijače predstavlja azijsko-pacifiška regija? Res je, ta trg zavzema 42 % celotnega trga. Sledi mu Severna Amerika. Čeprav Azijci stereotipno veljajo za večje čajepivce kot kavoljubce, bi lahko tukaj prednost dobila kava. Po drugi strani, kavo v večini uživajo le odrasli, saj ni primerna za npr. triletnike. Medtem pa lahko čaj damo že dojenčku v stekleničko (se vsi spomnimo otroškega čaja) ali imamo popoldansko čajanko babico in dedkom. Glede na to, da čaj nima starostne omejitve, je prav to mogoče njegova zmagovalna prednost v tekmi za zlato skodelico.

Zakaj so zrna tako fascinantna?

Ne samo fascinantna, temveč tudi legendarna! Sega daleč nazaj, v 9. stoletje v Jemen, ko je pastir opazil, da nekaj z njegovimi kozami ne štima, saj se po obisku grmovja in malicanja rdečih zrnc pričnejo obnašati precej smešno in živahno. Nekateri trdijo, da so se transformirale v plesoče koze. Svoja opažanja je zaupal menihom, ki so se detektivsko odpravili opazovati koze. Prišli so ugotovitve, da je za njihove plesne gibe krivo grmičevje, natančneje rdeči plodovi, ki so jih koze smukale. Še naprej so raziskovali, sami nabrali te plodove jih prevreli in popili. Na lastne oči so ugotovili, da ima to grmičevje magično moč, ki jim dovoljuje, da ostanejo budni celo noč.

Čeprav mogoče nekateri mislijo, da so izumitelji kave Italijani, vam moramo povedati, da temu ni tako. Je pa res, da so prav Italijani kavo prvi prinesli v Evropo v 17. stoletju. In ja, prav tako so odprli prve kavarne. Ljudje so lahko ob skodelici kave uživali že okoli leta 1645. Je pa malo, huh, kontroverzno, da je rimskokatoliška cerkev pitje kave zelo kritizirala. Zakaj? Ker, prvič, kavo so odkrili menihi, drugič, ker so Italijani vpeljali kavno kulturo v Evropo. S svojimi prepričanji so šli celo tako daleč, da so kavo označili za »hudičevo pijačo«.

No, če še malo ostanem na temi kontroverznosti – Nizozemci so zamižali na obe oči. Kljub temu, da je veljala arabska prepoved širjenja rastlin in zelenih semen, so to prekršili. Van den Broeck je leta 1616 iz Adena v Evropo pretihotapil potaknjence in tako se je pričelo gojenje kavovcev na Javi in Cejlonu. Od tam se je postopoma širila po evropskem kontinentu. Včasih so pravila tu za to, da jih kršimo 😊.

Kaj pa čaj?

Njegovo veličanstvo, čaj, izvira iz rastlin rodu čajevca. Izvor besede čaj najdemo v kitajski besedi »cha«. Ker pa imajo tudi Kitajci naglase, so v nekaterih regijah čaj izgovarjali kot t´e. To se je prijelo (tako kot se je na Dolenjskem prijelo »kufe« :P), in se je posledično pri prevodu v številne jezike ohranila ta naglašena beseda. Zato imajo danes Angleži »tea«, Nemci »tee«, Italijani »te«. V Španiji boste morali natakarju reči »té«, v Azerbajdžanu pa »çay«.

Na žalost nismo našli nobene legende o iznajdbi čaja. Vendar to še ne diskreditira njegove magične moči. Potovanje čaja v razširjeno kulturo pitja se naj bi pričela v Indiji, od tam pa se je čajevec razširil na Kitajsko. Tradicija čaja je zeeeeelo dolga, saj so tega Kitajci že okoli leta 2700 pred našim štetjem gojili. Seveda je logično, da največ čaja pridelajo Indija, Kitajska in Japonska.

Kakšna bo aroma čaja, je odvisno od: kraja gojenja, časa obiranja, starosti in velikosti obranih listov in njihove obdelave. Splošno razlikovanje čajev, ki ga poznamo vsi, je odivsno od stopnje oksidacije listov. Preverite, koliko vrst čajev poznate:

• črni čaj je najbolj priljubljen v zahodnih državah. Zaradi listov v jantarjevi barvi, ki so močno oksidirani, ima močan okus;
• zeleni čaj je rumenkasto zelene barve in grenkega okusa, poznamo več kot 50 vrst;
• oolong je nekaj vmes med črnim in zelenim čajem, saj njegova oksidacija traja dlje kot pri zelenem in manj kot pri črnem čaju, posledično ima nežno aromo;
• beli čaj sestavljajo mladi, neoksidirani listi oz. popki.

To so pravi čaji, medtem ko se danes zaradi hitrega tempa življenja uporablja tudi čaj v filter vrečkah. V teh vrečkah najdemo drobljene liste čajevca.

Povej, kakšno kavo piješ in ti povem, če si moj prijatelj

Vse se začne pri vrsti kavovca. Čeprav je teh malo morje, okoli 60 vrst, so v ospredju danes tri podvrste kavovca, in sicer:

• Coffea Arabica, ki domuje v Etiopiji in je najbolj pridelana sorta kave, saj ima najboljšo kakovost zrn;
• Coffea Robusta je nabolj odporna in najmanj občutljiva. Izvira iz Kenijein skoraj polovico več kofeina kot arabika. Jah, po drugi strani pa to pomeni, da je bolj grenka in posledično manj cenjena;
• Coffea Liberica je iz… ja, ugotovili ste – Liberije. Nima ravno najboljšega okusa, po pravici.

In če se navežemo na legendo o kavi – ste vedeli, da je Mocha (kavna mešanica) pravzaprav ime pristanišča v Jemnu, od koder se pričelo množično trgovanje s kavo. 

Vsak ima svoj okus, zato ima vsak tudi svoj najljubši način priprave kavnega napitka:

• espresso (če rečete ekspreso, se zavedajte, da je pravkar padel en Italijan iz Vespe) je mala skodelica kave, ki vsebuje 7 g mlete kave. Espresso je osnova za vse ostale kavne napitke,
• espresso z mlekom ima dodano toplo mleko, in sicer v razmerju 1 espresso : 3 mleko,
• turška kava se pripravlja v dževi in s fino mleto kavo. In prava turška kava se ne pije z mlekom,
• cappuccino ima 1/3 kave, 1/3 mleka in 1/3 mlečne kreme,
• macchiato je kombinacija espressa in prav enake količine vročega mleka,
• latte macchiato v razmerju 1:1:1 združuje espresso, vroče mleko in mlečno kremo,
• caffe latte je »nadgradnja« Latte Macchiato, saj ima še več mleka.

Čaj na kapsule?

Vsak pravi kavoljubec ve, da obstaja kar nekaj načinov priprave omamne skodelice kave. Nekateri prisegajo na espresso kavne avtomate, drugi vedno na štedilnik pristavijo džezvo. Primorci bodo zagovarjali, da je najbolj okusna pripravljena v kafetieri oz. moki.

Tisti, ki kavo pripravljate s filter kavnim aparatom, v povprečju skodelica kofeinskega zlata vsebuje med 115 in 175 mg kofeina. Če je vaša droga turška kava, vas v vsaki skodelici osvoji od 80 do135 mg kofeina. Instant kava, to je tista, ki iz kave povleče vodo in je zato v obliki koncentriranega praha ali kristala, z dodajanjem vode pa jo ponovno hidriramo, je kar močna. Vsebuje med 65 in 100 mg kofeina. Espresso, ki je pravzaprav »shot« kave, pa ima le 30 mg kofeina. Sedaj se boste lažje odločili, katera kava vam da največji jutranji pospešek.

Za najbolj sveža kavna zrna pa v kuhinjski omarici ali na pultu absolutno ne sme manjkati kavnega mlinčka. Včasih so mleli na roke, danes pa lahko roke »prišparate« in uporabite električni mlinček za mletje kave. In še razlog, ki vas bo navdušil za nakup tega malega aparata – ker optimalno mletje kave omogoča, da si naredite idealno skodelico kavo, ki no imela pravo aromo in profil okusa, ter boste lahko tako uživali v vsakem požirku kave.

No, pa smo že pri koncu. Upamo, da smo bili toliko zanimvi, da niste rabii skodelice kave ali dozo teina, da bi lahko dokončali blog :).

Vaš Shoppster ❤️