Kostanj, kralj jeseni!

Kostanj, tradicionalni predstavnik jeseni. S cvetenjem prične v začetku poletja, meseca junija, njegovi plodovi dozorijo v mesecu oktobru. Prav to je razlog, da v hladnejši dneh zopet prižgemo žar. Sedaj med vikendi ulice dišijo po tem omamnem prigrizku, najdete ga pa tudi na vsakemu vogalu v mestnih centrih. Ne morete uiti temu slastnemu vonju.

A B C kostanja

Pravi oz. domači kostanj je del družine bukovk, katerega plodovi so skriti v bodičastem ovoju. Je rjave barve in bogat s škrobom. Vsaka drevo kostanja v svoji življenjski dobi proizvede kar od 100 do 200 kg tega ploda. Ni pa samo plod uporaben, temveč tudi njegovo listje ima nekatere zdravilne učinke. Tudi kostanjev les je kvaliteten in se ga uporablja pri izdelavi pohištva, sodov, gradnjo ladij in mostov, je pa tudi pogosto predmet obdelave rezbarstva.

Ste vedeli, da je v Sloveniji največje kostanjevo drevo imenovano Gašperjev kostanj? Čisto zares, nahaja se na Močilnem pri Radečah. Ta veličastni kostanj v višino meri neverjetnih 15 metrov in ima obseg preko 10,5 m. Težko ga boste objeli. Še zanimivo dejstvo: v Sloveniji pravi kostanj najdemo skorajda v vsepovsod, izjema je le Koroška. To drevo obožuje globoko, rahla, zmerno vlažna, humozna in peščeno glinasta tla. Zanj so ugodna kisla tla. Potrebuje veliko kalija in toplote.

Divji kostanj v svojem rodu skriva od 20 do 25 vrst iglavcev in grmov. Originalno prihaja iz Grčije in Bolgarije, danes ga najdemo skorajda v vsakem drevoredu, parku, cestah in gozdovih po Evropi. Divji kostanje ne jemo, saj je strupen!

Koliko kostanjev pa ti pobereš?

Nabiranje kostanja je glavna aktivnost ljubiteljev jeseni. Je prijetno opravilo, ki nudi sprostitev, stik z naravo in v primeru skupinskega nabiranja, tudi priložnost za druženje. Priporočamo, da se odpravite nabirati kostanj v dopoldanskih ali popoldanskih urah, kasneje, proti večeru pa že sveže pobranega specite. Če ste ga seveda nabrali z namenom organiziranja kostanjevega piknika in vadbe prstov pri lupljenju.

Vaša avantura nabiranja naj se prične pri iskanju primerne lokacije, ki bo porasla s kostanjevimi drevesi. Namig: najdete ga na nadmorski višini vse do 800 metrov. Obožuje kisla tla, zato ga pogosto najdemo v bližini iglavcev. Še tretja značilnost, ki vas bo usmerila h kostanjem: to drevo raste v toplih pobočjih.

Kostanj lahko nabirate iz tal ali pa v bodičastem ovoju oz. ježicah. Zrel kostanj prepoznate po povsem rjavi barvi. Pozor: če najdete kostanj, ki je delno bele ali zelenkaste barve, ta še ni zrel. Po drugi strani, pa ne nabirajte zgodnjega kostanja, saj črvivi kostanji odpadejo prvi. Zatorej vsak kostanj preglejte. In še mali namig: ko se temperatura ponoči spusti pod 0°C, bo kostanj imel sladkejši okus.

Pazite pri nabiranju kostanja v odpadlih ježicah, saj se lahko zbodete. Raje uporabite palico ali vejo, lahko pa tudi s čevlji stopite na ježico in jo na enostaven in varen način razprete.

In še pravilo – vsak lahko nabere do 2 kilograma kostanja na dan za lastno uporabo. Prepovedano je nabiranje kostanje za nadaljnjo prodajo. Nabran kostanj ima rok uporabe, in sicer v hladnem, temnem in suhem prostoru maksimalno 10 dni. Nikoli kostanja ne shranjujte v plastične vrečke, saj bo vlaga naredila to, da se bodo kostanji pričeli kaliti in jih boste bili primorani zavreči. Tega pa nihče ne želi. Ne pozabite tudi odstraniti vse poškodovane kostanje.

Tako kot pri vsakem obisku gozda, tudi pri nabiranju kostanja upoštevamo gozdni bonton. To pomeni, da ne povzročamo škode v domu številnih živali in rastlin. Ne trgamo in lomimo vej, ne kričimo in ne povzročamo hrupa ter ne smetimo. Izberemo uhojene poti, pri nabiranju čim manj poškodujemo podrast. Ne dotikamo se gozdnih živali in ne brcamo gob.

Moja babi pravi, da je kostanj arcnija – ima prav?

Kostanj je zdravo živilo, orešček, bogat z vlakninami, dobrimi maščobami, vitamini in minerali. Je dober za vaš imunski sistem, saj vsebuje baker, ki vas bo pozimi zaščitil pred hladnim vremenom in virusi. Še več, uživanje kostanja ugodno vpliva tudi na živčni sistem, kosti in kri. Mangan, ki ga najdemo v kostanju, je pomemben za možgane, hkrati pa ima protivnetni učinek.

Bogastvo z vlakninami pomeni, da je dober za vašo prebavo. 100 gramov kostanja vsebuje 21 % vaše dnevne potrebe po vlakninah. Topne vlaknine pa vam pomagajo pri previsokem holesterolu in stabilizirajo tudi raven krvnega sladkorja. V tem primeru se priporoča uživanje kuhanega kostanja.

Kostanj je kvaliteten vir vitamina C, ki je ključna snov pri gradnji kosti in zob, hkrati pa tudi uravnava delovanje žil. Še več, je vir antioksidantov, ki zaščitijo vašo kožo pred staranjem. 100 gramov kostanja ima 43 miligramov vitamina C oz. 72 % dnevne potrebe odraslega človeka po tem vitaminu. Nismo še končali! Ima tudi veliko folatov. Zakaj je to pomembno? Ker folna kislina poskrbi za tvorbo rdečih krvnih celic in sintezo vašega DNK-ja. Zato se priporoča tudi nosečnicam! Ima več pomembnih B vitaminov, ki blagodejno vplivajo na vašo kožo, lase in nohte, ter tudi spomin in koncentracijo.

Pri uživanju kostanja bodite sladkorni bolniki previdni, saj kljub temu, da je zdrav ogljikov hidrat, vsebuje večje količine škroba. Zato bodo pazljivi in ne pretiravajte s količino. So primerni za osebe s celiakijo, saj so brez glutena. Juhu!

Kaj narediti s kostanjem

Klasični način priprave kostanja poznamo vsi – to je pečenje kostanja. Pri temu imate več opcij – uporabite žar, ponev ali pečico. V vseh primerih morate sprva pripraviti plodove kostanja. To pomeni, da jih prvo operemo in odstranimo vso umazanijo in prah, hkrati pa omehčamo lupino, da bodo popolni za peko.

Izredno pomemben korak priprave pred peko ali kuhanje je rezanje kostanjev. Kako boste zarezali vpliva na to, kako hitro boste kostanj tudi jedli. Tukaj velja pregovor »Kaj ti bo kostanje, če ga ne moreš lupiti«. Zavarujte fasado pred lačnimi gosti in upoštevajte naš nasvet - prerežite lupino kostanja po sredini. Ne biti preveč nežni. Ali še boljše! Z nožem naredite zareze v obliki X ali Y črke. Ta mali trik bo olajšal lupljenje in boste lahko hitro olupili veliko slastnega pečenega kostanja. In ga še več pojedli.

Sedaj imate na voljo tri opcije: peči na žaru, peči v ponvi ali pečici. Pri klasični peki naj bo temperatura 200°C, kostanji enakomerni razporejeni po površini pečenja, redno ga premešajte. Potrebovali boste približno 20 min. Če boste pekli večje količine, pa dodajte še kakšno minuto ali dve.

Pečica je tudi priročna pri peki, saj hitro in enostavno naložite kostanje na pekač, jih poškropite z vodo, in da vklopite pečico na 200°C. Čas pečenja je enak kot pri žaru, vendar tukaj ne boste imeli dimne zavese. Med peko še enkrat poškropite kostanje.

Če ste se odločili, da boste uporabili ponev, vam priporočamo, da si privoščite tisto, ki je namenjena prav peki kostanja. Ni kar tako, je oblikovana prav z namenom kvalitetne peke kostanja, saj ima luknje, ki dovoljujejo enakomerno in dobro pečenje. Še bolj pa priporočamo plinski pekač za kostanje. Tega poganja elektromotor, kar poleg kvalitetnega in enakomernega pečenja dodaja še eno prednost – vam ne bo treba mešati in lahko spočijete roke. S tem pekačem boste naenkrat spekli 1 kilogram kostanja in to v kratkem času 20-ih minut. Enostavno in hitro ter brez nepotrebne umazanije.

Center kostanjevega piknika

Če po 20 minutah peke kostanje še ne bo imel maslenega in rahlo sladkega okusa, jih pecite še nekaj minut.

Mi ga pa kuhamo

Seveda lahko kostanj tudi skuhate. V lonec nalijte hladno vodo, jo posolite in preganjajte čas, dokler ne zavre. Ko zavre, vrzite notri kostanje in še malo počakajte. Signal, da so kostanji kuhani, je njihove mehkost. Da vam bo malo lažje – drobni kostanj se kuha približno pol ure.

Uporabite pa lahko tudi tehniko kuhanja na pari. Potrebujete velik lonec, v katerega natočite centimeter ali dva vode. Vzemite košek za kuhanje na paro in jo postavite nad vrelo vodo. Pokrijte lonec in to je to za naslednjih 20 minut.

Pire, ki ni pire

Kostanjev pire je sladica, kateri lahko po želji dodamo tudi smetano. Če boste oeno vmešali v pire, boste kostanjev pire transformirali v kostanjevo peno.

Za kostanjev pire potrebujete naslednje sestavine:

400 g kostanja
150 gramov sladkorja
1 žličko vaniljevega izvlečka

V kuhinji poiščite:

manjši lonec
multipraktik/blender
skodelice oz. kozarce

Sledite tem korakom:

Prva stvar, ki jo morate narediti, je to, da kostanj pristavite v hladni vodi. Ne pozabite ga narezati, da bo lupljenje ne tako mučno. Ko vodo zavre, jih kuhajte še približno 30 minut.
Pripravite cedilo in stresite kostanje iz lonca. Počakajte, da se čiiiisto malo ohladijo, nato pa začnite z natančnim lupljenjem.
Sedaj je pa na vrsti manjši lonec, vanj dajte: sladkor, vaniljev izvleček, pol litra vode in olupljen kostanj. Zavrite in kuhajte brez pokrovke zopet 30 minut.
Vsebino manjšega lonca prelijte v mikser in miksajte, dokler ne nastane gladek pire.

Še dva namiga: če je pire pregost, mu dodajte vodo od kuhanega kostanja. Lahko pa tudi nadomestite vaniljev izvleček z rumom. Za malo jesenske topline 😉.

Ste še za en okusen recept?️

Če pa kdo ve kako se v kuhinji ustvarja in zna razdražiti brbončice, so to zagotovo Italijani. Lahko ste pa malo bolj avanturistični in pripravite tradicionalno italijansko sladico, ki se imenuje castagnaccio. Mogoče jo prepoznate pod imenom baldino, ghirighio ali pattona. Ta kostanjeva sladica izhaja iz romantične Toskane, tradicionalno pa jo pripravljajo tudi italijanske gospe v Liguriji, Emiliji in Piemontu. Recept za preprost kostanjev kolač naj bi nastal okoli leta 1500 prav v Toskani. Poleg slastnega okusa je bila ta sladica priljubljena zaradi enostavne priprave in dostopnosti kostanja. Bil je poceni hrana, ki je bila hkrati tudi zelo hranljiva. Castagnaccio vsebuje tudi lističe rožmarina, ki ima po prepričanju posebno, opojno ljubezensko moč. Je še kaj bolj italijanskega kot ljubezen in hrana? 😊

V nakupovalno košarico naberite:

500 g kostanjeve moke
80 g sladkorja v prahu
5 žlic kokosove maščobe
1 l vode
50 g pinjol
75 g rozin
2 veliki žlici nasekljanega rožmarina
1/2 pomaranče

Priprava vam bo vzela 10 minut. Gre pa takole:

Pečico predhodno segrejemo na 190 stopinj. Vzamemo pekač in ga naoljimo z dvema žlicama kokosove maščobe.
Pripravimo rozine, in sicer tako, da stisnemo polovico pomaranče in pustimo rozine vsaj 10 minut, da se namakajo v tem citrusovem soku.
Vzamemo večjo skledo, v kateri zmešamo kostanjevo moko in sladkor. Nato umešamo 3 žlice kokosove maščobe in med mešanjem počasi dolivamo vodo. Mešamo, dokler ne dobimo enakomerne zmesi.
Zmes vlijemo v pripravljen pekač in jo potresemo z rozinami (ki smo jih vsaj deset minut pustili namakati se v pomarančnem soku), pinjolami in drobno nasekljanim rožmarinom.
Pečemo približno 50 minut. Pojemo pa veliko hitreje 😉.

Uživajte to jesen.

Vaš Shoppster ❤️