Že od leta 1950 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Datum je bil izbran kot obletnica ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Na ta dan se vsako leto postavi v ospredje določena tema s področja zdravja. Lani so take vse akcije potekale pod sloganom »Zgradimo pravičen in zdrav svet«” letošnji svetovni dan zdravja pa je v znamenju gesla »Naš planet, naše zdravje«. Kampanja s tem opozarja na nujne ukrepe, potrebne za ohranjanje zdravja ljudi in ohranjanje planeta kot vira človekovega zdravja.

WHO ocenjuje, da je vsako leto več kot 13 milijonov smrti po vsem svetu posledica okoljskih sprememb, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Vse spremembe so seveda del podnebne krize, ki je največja nevarnost za zdravje, s katero se sooča človeštvo. Podnebna kriza je tako tudi zdravstvena kriza.

Več kot 90 odstotkov ljudi diha onesnažen zrak, ki postaja eden od glavnih krivcev prezgodnjih smrti po vsem svetu. No, podnebne spremembe pa vplivajo še na lakoto zaradi suše ali drugih ekstremnih vremenskih pojavov, prav tako je zaradi tega vse več selitev iz določenih delov sveta.

A bi vsak dan pojedli eno kreditno kartico?

Nedavna študija Medicinske univerze na Dunaju, objavljena v reviji Exposure and Health, razkriva, da ljudje zaužijemo veliko več mikroplastike, kot si predstavljamo. Kot pojasnjujejo znanstveniki, lahko vsak teden zaužijemo okoli 5 gramov teh drobnih delcev, kar je približno enako teži kreditne kartice. Vendar ti delci ne vstopajo v prehranjevalno verigo le z uživanjem hrane ali pijače, temveč tudi z odpadno embalažo. Na primer, s pitjem priporočene količine vode iz plastenk, ki je 1,5 do 2 litra na dan, lahko človek na leto zaužije okoli 90 tisoč delcev tega materiala. Če voda prihaja iz pipe, se številka zmanjša na 40 tisoč delcev na leto. Pametna rešitev: steklenička za vodo .

Kako zdravi smo Slovenci?

Leta 2020 je v povprečju sedem od desetih prebivalcev Slovenije, starih 16 ali več let, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Zaposleni so bili v tem letu na bolniškem dopustu povprečno 18 koledarskih dni, pravijo podatki na Statističnem uradu Republike Slovenije. Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve je v 2019 znašala okoli 481 milijonov eur, pri čemer smo v tem letu porabili v obliki doplačil oziroma samoplačništva največ denarja za zdravila in medicinske pripomočke (54 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (38 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 9-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.

Bum, bum dela srce

Tako kot drugje v razvitem svetu, je tudi v Sloveniji že nekaj let opaziti povečano umrljivost, ki so posledica srčno-žilnih bolezni. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so tudi zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor. Zato je pomembno, da redno hodite na preglede k družinskemu zdravniku.

Srce in ožilje moramo varovati, ker bomo le tako dolgo in srečno živeli. Sodobni svet in drugi dejavniki zelo vplivajo na zdravje srca in ožilja, zato se je treba potruditi, da vse tisto, kar škoduje srčno-žilnemu sistemu, omejimo na minimum oziroma odpravimo. Na te stvari moramo misliti vse leto, ne le na dan zdravja. Vedeti moramo, da je srce hud garač. Ste vedeli da v življenju prečrpa za pol Bohinjskega jezera krvi, žil pa imamo v telesu toliko, da bi z njimi lahko trikrat obkrožili ekvator, če bi jih postavili eno za drugo? Noro. Srčno-žilni sistem v našem telesu je res ogromen organizem in na njem lahko kadar koli pride do kakšne okvare. Če pa nanj še zavestno škodljivo vplivamo, je to skrajno narobe.

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja: nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže , omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.

Ubija te tiho

Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ima previsoke vrednosti kar 40 odstotkov odrasle populacije, v starosti je pojav še pogostejši, saj prizadene več kot 70 odstotkov ljudi. Zvišan krvni tlak ne boli, nima značilnih simptomov, a na dolgi rok deluje zelo škodljivo, zato mu rečemo »tihi ubijalec«. Odkrijemo ga le tako, da si ga redno merimo. Svetovna liga za hipertenzijo pri normalnih vrednostih priporoča meritev vsaj enkrat na leto, najbolje v domačem okolju. Zato si je najbolj kupiti kar domači merilec tlaka.

Merjenje krvenga tlaka