7. april - svetovni dan zdravja: "Naš planet, naše zdravje"

Že od leta 1950 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Datum je bil izbran kot obletnica ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Na ta dan se vsako leto postavi v ospredje določena tema s področja zdravja. Lani so take vse akcije potekale pod sloganom »Zgradimo pravičen in zdrav svet«” letošnji svetovni dan zdravja pa je v znamenju gesla »Naš planet, naše zdravje«. Kampanja s tem opozarja na nujne ukrepe, potrebne za ohranjanje zdravja ljudi in ohranjanje planeta kot vira človekovega zdravja.

WHO ocenjuje, da je vsako leto več kot 13 milijonov smrti po vsem svetu posledica okoljskih sprememb, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Vse spremembe so seveda del podnebne krize, ki je največja nevarnost za zdravje, s katero se sooča človeštvo. Podnebna kriza je tako tudi zdravstvena kriza.

Več kot 90 odstotkov ljudi diha onesnažen zrak, ki postaja eden od glavnih krivcev prezgodnjih smrti po vsem svetu. No, podnebne spremembe pa vplivajo še na lakoto zaradi suše ali drugih ekstremnih vremenskih pojavov, prav tako je zaradi tega vse več selitev iz določenih delov sveta.

A bi vsak dan pojedli eno kreditno kartico?

Nedavna študija Medicinske univerze na Dunaju, objavljena v reviji Exposure and Health, razkriva, da ljudje zaužijemo veliko več mikroplastike, kot si predstavljamo. Kot pojasnjujejo znanstveniki, lahko vsak teden zaužijemo okoli 5 gramov teh drobnih delcev, kar je približno enako teži kreditne kartice. Vendar ti delci ne vstopajo v prehranjevalno verigo le z uživanjem hrane ali pijače, temveč tudi z odpadno embalažo. Na primer, s pitjem priporočene količine vode iz plastenk, ki je 1,5 do 2 litra na dan, lahko človek na leto zaužije okoli 90 tisoč delcev tega materiala. Če voda prihaja iz pipe, se številka zmanjša na 40 tisoč delcev na leto. Pametna rešitev: steklenička za vodo .

Kako zdravi smo Slovenci?

Leta 2020 je v povprečju sedem od desetih prebivalcev Slovenije, starih 16 ali več let, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Zaposleni so bili v tem letu na bolniškem dopustu povprečno 18 koledarskih dni, pravijo podatki na Statističnem uradu Republike Slovenije. Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve je v 2019 znašala okoli 481 milijonov eur, pri čemer smo v tem letu porabili v obliki doplačil oziroma samoplačništva največ denarja za zdravila in medicinske pripomočke (54 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (38 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 9-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.

Bum, bum dela srce

Tako kot drugje v razvitem svetu, je tudi v Sloveniji že nekaj let opaziti povečano umrljivost, ki so posledica srčno-žilnih bolezni. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so tudi zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor. Zato je pomembno, da redno hodite na preglede k družinskemu zdravniku.

Srce in ožilje moramo varovati, ker bomo le tako dolgo in srečno živeli. Sodobni svet in drugi dejavniki zelo vplivajo na zdravje srca in ožilja, zato se je treba potruditi, da vse tisto, kar škoduje srčno-žilnemu sistemu, omejimo na minimum oziroma odpravimo. Na te stvari moramo misliti vse leto, ne le na dan zdravja. Vedeti moramo, da je srce hud garač. Ste vedeli da v življenju prečrpa za pol Bohinjskega jezera krvi, žil pa imamo v telesu toliko, da bi z njimi lahko trikrat obkrožili ekvator, če bi jih postavili eno za drugo? Noro. Srčno-žilni sistem v našem telesu je res ogromen organizem in na njem lahko kadar koli pride do kakšne okvare. Če pa nanj še zavestno škodljivo vplivamo, je to skrajno narobe.

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja: nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže , omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.

Ubija te tiho

Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ima previsoke vrednosti kar 40 odstotkov odrasle populacije, v starosti je pojav še pogostejši, saj prizadene več kot 70 odstotkov ljudi. Zvišan krvni tlak ne boli, nima značilnih simptomov, a na dolgi rok deluje zelo škodljivo, zato mu rečemo »tihi ubijalec«. Odkrijemo ga le tako, da si ga redno merimo. Svetovna liga za hipertenzijo pri normalnih vrednostih priporoča meritev vsaj enkrat na leto, najbolje v domačem okolju. Zato si je najbolj kupiti kar domači merilec tlaka.

Merjenje krvenga tlaka

Naravno lahko znižamo pritisk tudi z nekaterimi živili. Posebno učinkovita je rdeča pesa: poleg folne kisline, ki varuje žile, vsebuje tudi nitrat, ki se v telesu spremeni v dušikov monoksid. Pritisk znižuje tudi sok iz semen granatnega jabolka ali grenivke, pomaga pa tudi česen.

Preveri ponudbo

Tihi ubijalec z idealno krinko

Zvišan holesterol je prav tako tihi ubijalec, saj ga ne moremo videti in tudi čutimo ga ne. Običajno smo premalo seznanjeni s tem, kaj pomenijo povečane vrednosti, ki jih pokaže laboratorijska meritev. Poleg tega smo lahko kar nekoliko izgubljeni, ko dobimo izvide, saj se včasih preveč opiramo na referenčne, priporočene ali normalne vrednosti, veljajo pa za zdrave posameznike. Pogosto nas streznijo šele prvi zapleti.

Preveč holesterola v krvi lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – aterosklerozo, ki lahko pripelje do srčnega infarkta, ki vsako leto doleti okoli 5000 Slovencev. Zato je pomembno, da zdravo jemo - veliko sadja in zelenjave ter čim manj rdečega mesa, predelane, slane in sladke hrane. Najbolje je dan začeti s kozarcem limonade in z zdravim smutijem, ki je tudi priročna malica v službi. Recepti so zelo enostavni, naredite jih povsem po svojem okusu. Naj vam damo primer - eno jabolko, pest mlade špinače, sok ene grenivke ter pol banane, lahko dodate tudi veliko žlico ali dve ovsenih kosmičev, pa boste siti od jutra do kosila.

Tecite pred nezdravjem!

Za zdravje ni dovolj le zdrava prehrana, telesna aktivnost. Pri temu nimamo v mislih le intenzivnih športnih dejavnosti, kot je maraton, plezanje ali vsakodnevni kolesarjenje od Novega mesta do Ljubljane in nazaj. Zadostno je že, da greste trikrat ali štirikrat na teden na sprehod, ki bo trajal približno 30 minut. Vsekakor pa se priporoča tudi namensko ukvarjanje s športnimi dejavnostmi kardio, aerobne in fitnes narave.

Z izvajanjem športnih aktivnosti se:

- zmanjša tveganje za predhodno smrt,

- zmanjša tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi,

- zmanjša tveganje za razvoj srčne bolezni ali raka debelega črevesja do 50 %,

- zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II za 50 %,

- zmanjšuje ali preprečuje povišan krvni tlak,,

- preprečuje osteoporozo in zmanjša tveganje za zlom kolka do 50%,

- zmanjša tveganje za razvoj bolečin v spodnjem delu hrbta,

- zmanjšuje stres, depresijo in občutek osamljenosti,

- pomaga nadzirati telesno težo in tveganje za debelost,

- gradi zdrave kosti, mišice in sklepe.

Če boste za pot v službo izbrali pešpot, kolo ali električni skiro , namesto avtomobila, boste naredili veliko za okolje. Zakaj ne bi popoldne namesto »dirkanja« po parkiranih hišah nakupovalnih centrov raje čas preživeli v naravi in naredili nekaj zase in v temu tudi uživali? V toplih dneh se športne dejavnosti zunaj kar vrstijo, v zimskih časih pa naj bo vaše najljubše »prevozno sredstvo« orbitrek ali sobno kolo.

Poskrbimo za zdravje Zemlje in sebe.

Vaš Shoppster ❤️