Vse kategorije
0
Košarica 059 100 900
Glasba za sproščanje? Seveda!
Ni dvoma, da ljudje veliko časa preživimo ob poslušanju glasbe. Glasba nam je očitno vsem zelo pomembna. Nekatere raziskave pravijo, da Evropejci poslušajo več kot štiri ure glasbe na dan, nekatere ameriške sicer, da le dve uri, a dejstvo je, da veliko več poslušamo glasbo, kot se posvečamo drugim zvrstem umetnosti. Glasba nas spremlja praktično na vsakem koraku.
Poglejmo torej, zakaj je glasba za nas tako pomembna, kateri so bili prvi inštrumenti, in kako so se razvijale zvočne naprave za poslušanje glasbe. Dejstvo je, da je glasba del vseh kultur, pomemben del umetnosti, čustev, tudi ideologij. Glasba je del vseh pomembnih dogodkov v življenju posameznika od rojstva in prvih uspavank do smrti in zadnje pesmi na grobu.
Glasba stimulira slušne živce, ta pa na edinstven način stimulira skoraj vse možgane. Veliko "glasbe" se dogaja v možganih. Naša interpretacija je potrebna, da razlikujemo med glasbo in hrupom. In zakaj ljudje poslušajo glasbo, razlogov je več:
- užitek,
- posebna čustva,
- preganjanje dolgčasa,
- medosebna povezanost,
- takt, refren.
A glasba ni le čisti užitek, ampak pozitivno vpliva na naše počutje in tudi zdravje. Poslušanje glasbe deluje na človeka kot nekakšno zdravilo. Deluje na razne plasti človekove osebnosti, na telesne funkcije, vegetativni živčni sistem, na čustvovanje in doživljanje, spodbuja fantazijo in mišljenje, mobilizira čustva in dobro počutje, spodbuja ustvarjalne miselne procese in drugo:
- regulira stres,
- pomaga se nam spopadati s tesnobo,
- pomaga pri zmanjševanju jeze in besa,
- pomaga nam preganjati osamljenost,
- pomaga se nam spominjati preteklosti, mladosti,
- z glasbo lažje izražamo močna čustva,
- včasih se samo predamo njeni lepoti in uživamo,
- pomaga pri učenju in koncentraciji,
- glasba predvsem mladim pomaga pri izražanju, da lažje najdejo svojo identiteto,
- pomaga pri umirjanju in spanju, ž
- glasba povezuje ljudi, tudi s plesom.
Razvoj glasbe in izumov
Fonograf
Glasba in seveda glasbeno tehnični izumi so začeli obstajati že v 3. stoletju, vendar je fonograf prvi glasbeno tehnični izum, na katerega je bilo mogoče zvok posneti. Fonograf je mehanska naprava za snemanje zvoka, ki jo je leta 1877 izumil in poimenoval Thomas Alva Edison. Prvi znani zvočni zapis na fonografu še vedno obstaja. Na njem je Edison svojo recitacijo otroške pesmice Mary Had a Little Lamb posnel na voščeni valj.
Gramofon
No, naslednik fonografa je eden najbolj poznanih glasbeno-tehničnih izumov v 19. in 20. stoletju. Gramofon je veliko izboljšana različica fonografa. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so za takšno napravo uporabljali tudi izraz govoreči stroj (angl. Talking Machine). Razlika med gramofonom in fonografom je v načinu predvajanja zvoka. Gramofon namesto valjev uporablja gramofonske plošče. Gramofonska plošča je analogni nosilec zvoka okroglo-ploščate oblike, v katerem je odtisnjen spiralniutor, ki se začenja na periferni strani in končuje v središču plošče.
Vinilke
Gramofonske plošče so bile prvi tehnološki izdelek, namenjen reprodukciji glasbe in za osebne potrebe. V množični uporabi so bile večino 20. stoletja, zdaj pa se spet vračajo v modo in na prodajane police glasbenih trgovin. Najprej so bile plošče izdelane iz šelaka, kasneje pa iz polivinilklorida, zato se jih je tudi prijelo ime vinilke.
Kasete
Zagotovo se nas še veliko spomni kaset, ki so imele magnetni trak, na katerih je bil oblikovan zvočni zapis. Na tržišče so prišle leta 1963 in so bile izredne popularne, po letu 2000 pa je ob povečani uporabi digitalnih medijev njihova uporaba začela hitro padati. Zanimivo pa, da je po letu 2010 je prodaja skupaj s ploščami zopet hitro začela naraščati, verjetno zaradi nostalgije in njene kompaktnosti ter trpežnosti. Kaseta je vsekakor najcenejši zapis zvoka na tržišču, kakovost pa je odvisna od kvalitete predvajalnika in vrste kasete.
Prva kaseta v Sloveniji (ZKP RTV) je bila izdana 1970, zadnja v redni proizvodnji pa 2006. Mimogrede - zagotovo se spomnite »walkamana«, ki smo ga vsi nosili naokoli in obračali svoje najljubše kasete. Potem pa je prišel že “disckman”, ki smo ga sicer težko dali v žep, a konec 90-ih let 20. stoletja so prišli tudi boljši časi, ko smo lahko glasbo spravili v majhne žepe.
Zgoščenka
V zgodnjih 70. letih 20. stoletja so raziskovalci pri družbi Philips začeli s poskusi izdelave optičnega diska, namenjenega za zapis glasbe, ki je temeljil na neuspešni tehnologiji za zapis videa Laserdisc. Do konca desetletja so se pojavile že prvi prototipi zgoščenk, ki so jih izdelale različne družbe, med njimi Philips in Sony. Zgoščenke so prišle na trg leta 1983 in se kmalu uveljavile med kupci. Leta 1985 je bil predstavljen prvi CD-ROM, ki je dobil svojo zapisljivo različico CD-R v zgodnjih 90. letih. Tehnologija zgoščenk je doživela velikanski uspeh, saj je leta 2004 njihova letna svetovna prodaja dosegla številko 30 milijard.
Mp3 predvajalniki in iPod
Prenosni mp3 predvajalniki so bili na prodaj od sredine 90-ih let preteklega stoletja, neverjeten bum pa so doživeli, ko je svoj mp3 na trg poslalo podjetje Apple. Poimenovali so ga iPod. Je bila prva majhna naprava, na katero ste lahko shranili ogrooomno količino glasbe, dovoljeval pa je tudi shranjevanje slik. Zaradi svoje modne oblike je privlačil tako stare kot mlade, na trgu so lansirali več različic tega izdelka. S prihodom iPod-a se je postavil nov mejnik v načinu poslušanja glasbe ter tudi v temu, kako dostopoma do glasbe. Istočasno je Apple predstavil svojo platformo za predvajanje digitalne glasbe, imenovano Apple Music. To je lahko štejemo tudi kot enega izmed začetkov tako imenovanih »streaming« storitev.
V primerjavi s preteklostjo, danes glasbo poslušamo na drugačen način. Glasba nam je vedno dosegljiva, saj jo imamo lahko shranjeno na prenosnih napravah ali preprosto na mobilnem telefonu odpremo eno izmed aplikacij, ki ponujajo pretočno glasbo, npr. Youtube in Spotify. Z izumom slušalk je poslušanje glasbe postalo intimno doživetja, ki nas lahko spremlja kjer koli. Nasvete za izbiro pravih slušalk najdete tukaj.
Radio, televizija
Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne, ko so se znanstvena odkritja kar vrstila, ko tako na svojo zmagovito pot vedno odločneje stopajo elektrika, nafta, avtomobilizem, letalstvo, ko odkrijejo penicilin in sintetični kavčuk in ko radio postopoma postane močno ekonomsko in politično propagandno sredstvo. O zgodovini radia je veliko pisala novinarka dr. Ljerka Bizilj: »Radijski program se je torej rodil v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, ob koncu prve svetovne vojne, v času veselja in zabave, v času upanja na boljše življenje. Predvsem v Ameriki, ki je vojna ni toliko prizadela, je bil to čas blaginje, radio pa je k temu bistveno prispeval, saj je poskrbel tudi za poceni zabavo kar v družinskem krogu.«
Potem je prišla še televizija (v Sloveniji je bilo prvo televizijsko oddajanje leta 1957), ko se je zvoku pridružila še slika. Tako se je lahko poslušalo poročila in koncerte kar na ekranu te škatle, zraven je bil dodan še vizualni aspekt.
Glasba nas obdaja vsepovsod. Najpomembnejše je, da imamo glasbo v srcu.
Vaš Shoppster ❤️