No, naslednik fonografa je eden najbolj poznanih glasbeno-tehničnih izumov v 19. in 20. stoletju. Gramofon je veliko izboljšana različica fonografa. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so za takšno napravo uporabljali tudi izraz govoreči stroj (angl. Talking Machine). Razlika med gramofonom in fonografom je v načinu predvajanja zvoka. Gramofon namesto valjev uporablja gramofonske plošče. Gramofonska plošča je analogni nosilec zvoka okroglo-ploščate oblike, v katerem je odtisnjen spiralniutor, ki se začenja na periferni strani in končuje v središču plošče.

V zgodnjih 70. letih 20. stoletja so raziskovalci pri družbi Philips začeli s poskusi izdelave optičnega diska, namenjenega za zapis glasbe, ki je temeljil na neuspešni tehnologiji za zapis videa Laserdisc. Do konca desetletja so se pojavile že prvi prototipi zgoščenk, ki so jih izdelale različne družbe, med njimi Philips in Sony. Zgoščenke so prišle na trg leta 1983 in se kmalu uveljavile med kupci. Leta 1985 je bil predstavljen prvi CD-ROM, ki je dobil svojo zapisljivo različico CD-R v zgodnjih 90. letih. Tehnologija zgoščenk je doživela velikanski uspeh, saj je leta 2004 njihova letna svetovna prodaja dosegla številko 30 milijard.

Prenosni mp3 predvajalniki so bili na prodaj od sredine 90-ih let preteklega stoletja, neverjeten bum pa so doživeli, ko je svoj mp3 na trg poslalo podjetje Apple. Poimenovali so ga iPod. Je bila prva majhna naprava, na katero ste lahko shranili ogrooomno količino glasbe, dovoljeval pa je tudi shranjevanje slik. Zaradi svoje modne oblike je privlačil tako stare kot mlade, na trgu so lansirali več različic tega izdelka. S prihodom iPod-a se je postavil nov mejnik v načinu poslušanja glasbe ter tudi v temu, kako dostopoma do glasbe. Istočasno je Apple predstavil svojo platformo za predvajanje digitalne glasbe, imenovano Apple Music. To je lahko štejemo tudi kot enega izmed začetkov tako imenovanih »streaming« storitev.

Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne, ko so se znanstvena odkritja kar vrstila, ko tako na svojo zmagovito pot vedno odločneje stopajo elektrika, nafta, avtomobilizem, letalstvo, ko odkrijejo penicilin in sintetični kavčuk in ko radio postopoma postane močno ekonomsko in politično propagandno sredstvo. O zgodovini radia je veliko pisala novinarka dr. Ljerka Bizilj: »Radijski program se je torej rodil v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, ob koncu prve svetovne vojne, v času veselja in zabave, v času upanja na boljše življenje. Predvsem v Ameriki, ki je vojna ni toliko prizadela, je bil to čas blaginje, radio pa je k temu bistveno prispeval, saj je poskrbel tudi za poceni zabavo kar v družinskem krogu.«