< Za odličen okus

Pust in krofi!

Pustni krofi s sladkorjem za najboljši pust

Pustni čas je v Sloveniji nekaj, kar predstavlja most med zimo in pomladjo, predvsem pa je čas, ko vsi pozabimo na svoje vsakodnevne maske in nadenemo norčave kostume.

Ste vedeli, da samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo? Njegovo izročilo so nato prevzeli Rimljani in si v času pred pomladjo ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje sta se klub upiranju uveljavljajoče se cerkve nadaljevala tudi po pokristjanjenju. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. In še danes velja tako, samo da nas večina pozabi na post, a zanimivo - nikoli ne pozabimo na pustne krofe 😉.

Nekoč je veljalo, da pust traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Danes se je vse skupaj, vsaj po večini države, omejilo na teden dni, druga zgodba pa sta Ptuj in Cerknica, kjer pust jemljejo strašno resno.

Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«, torej je to čas, ko zažgemo maske, da se pustimo do veliko noči.

Glavni pustni dan je v Sloveniji pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40-dnevi post pred veliko nočjo. Za pusta si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do takšnih, ki so odraz sodobnega družbenega življenja. S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami. 

Od debelega četrtka do pepelnične srede

Glavno dogajanje ob pustu je skoncentrirano na čas od debelega četrtka do pepelnične srede. Takrat se zvrstijo tudi zanimivi pusti običaji. Pustni liki v tem času prevzamejo vajeti oblasti v nekaterih krajih. Ponekod pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove ter prinašajo veselje in smeh. Zanimiv je običaj vlečenja ploha, če v kraju med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke. Vrhunec pustnega dogajanja predstavljajo številne pustne povorke in pustni plesi po Sloveniji. Vse pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo. Spoznajte nekaj zanimivih različic teh običajev.

Cerknica

Debeli četrtek je dan, ko Butalci v Cerknici organizirajo revolucionarni prevzem oblasti. Po pravilih seveda, ne tako revolucionarno, kot bi si morda kdo mislil glede na prvi stavek. Letos bodo babo prežagali tudi javno, župan občine Cerknice pa bo Butalcem predal oblast.

Zakaj v Cerknici žagajo babo? Včasih so mame otroke poslale v mesto, naj gredo gledat, kje žagajo babo, da bi one imele čas napeči dobrote, otroci pa so se zamotili v iskanju kraja tega grozodejstva. Babe seveda nikjer niso žagali, to je bila le potegavščina, ki je otročad odtegnila od doma, dišečega po ocvirkovki, krofih in pohanju.

Vako leto se seveda na pustno soboto ali nedeljo v Cerknici zgodi tudi velika povorka pustnih šem, ki je zadnji dve leti zaradi epidemije odpadla.

Kurent – odganja slabo in prinaša srečo

Obhodi kurentov so po Škofjeloškem pasijonu druga enota slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana na Reprezentativni seznam. Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete. Na ptujskem kurentovanju je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja.

Nekaj idej za pustne kostume za male in velike šeme

Pust zagotovo najbolj obožujejo otroci, ki se končno lahko prelevijo v svoje najljubše  junake z nadnaravnimi sposobnostmi in močmi. Poleg Spidermanov, Batmanov in pujs Pep imamo za vas še nekaj odličnih idej za kostume, ki jih lahko zašijete tudi sami, če imate doma potrebne pripomočke.

Prvo mesto na lestvici najbolj preprostih pustnih kostumov zagotovo zaseda duh. Vzemite veliko belo rjuho in vanjo naredite dve luknji, ki bosta enako veliki in vzporedni, in že ima vaš duh par oči! Če ste se za letošnji pust odločili, da boste prijazen, in ne strašljiv duh, potem narišite ali zašijte še nasmejana usta.

Enostavna ideja za maškare je tudi človek iz kamene dobe ali pa gospa Kremenčkova. Izdelava takšnega kostuma od vas ne zahteva veliko znanja o krojenju in šivanju. S pomočjo šivalnega stroja zašijte preprosta ogrinjala, trakove in gamaše za vse družinske člane.

Za vse princeske, baletke in pravljične vile je til idealen material. Klasično tutu krilo doda tiste element pravljičnosti in se poda k raznolikem spektru pustnih šem za najmlajše. Til kot material je vsestranski, v primeru, da ste bolj umetniški, ga lahko uporabite pri maski črnega laboda ali moderne piratke. Na njega lahko na primer tudi našijte rdeče pike za ljubko malo pikapolonico ali pa repek za nagajivo miško.

Prikupna in enostavna ideja je tudi mala hobotnica! Vse, kar potrebujete, je nekaj parov otroških žab. Ene, ki jih otrok obleče, in dodatne tri za lovke. Napolnite jih s polnilom in našijete na elastiko oz. elastični trak. H kostumu sodi tudi kapa z velikimi očmi. Voila!

Izdelava pustnih kostumov je preprosta, če imate doma sodoben šivalni stroj. In ne pozabite, vsak kostum ni popoln brez barvitih ličil!

Ko zadiši po pustnih dobrotah
 

Na pustnem jedilniku se običajno znajdejo težje, mastne in ocvrte jedi. Osrednjo vlogo igrajo jedi s svinjskim mesom – svinjska juha, ričet s svinjskimi rebrci, pa tudi klobase in pečenka. Med ocvrtimi jedmi prevladuje ocvrto kvašeno testo, iz katerega nastajajo tradicionalni krofi, bobi, flancati, miške in druge lokalne dobrote. Pri peki si pomagajte s kuhinjskimi roboti, ki odlično in brez vaših rok gnetejo testo za krofe do popolnosti.

Vse sestavine, ki jih potrebujete za prave babičine krofe, so: 50 g masla 250 ml mleka 40 g kvasa 60 g sladkorja v prahu 4 rumenjaki 500 g navadne moke + moka za valjanje Sol 5 žlic ruma rastlinsko olje za cvrtje sladkor v prahu za posip marmelada za nadev kremni sir 1. Maslo se naj zmehča pri sobni temperaturi. Mleko malo segrejemo. V polovico mlačnega mleka zdrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja in premešamo. Pustimo, da kvas vzhaja na toplem. 2. Zmehčano maslo, preostali sladkor in rumenjake stepemo. Dodamo presejano moko, ščepec soli, kislo testo, ostanke mleka in rum. Naredimo mehko testo, ga rahlo potresemo z moko, pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati približno 40 minut, dokler se volumen ne podvoji. 3. Vzhajano testo razvaljamo in pustimo vzhajati še 15 minut. 4. V ponvi segrejemo višjo plast olja. S pomočjo kalupa iz testa izrežemo kroge in jih na vročem olju zelo počasi na obeh straneh scvremo do zlatorjave barve. Končane krofe damo na pekač, obložen s papirnato brisačo, da odstranimo odvečno maščobo. Nato jih posujemo s sladkorjem, nadevamo z marmelado, dodamo kepico kremnega sira in postrežemo.
Krofi_recept.png

Ne pozabite, letošnja pustna sobota pade na 18. februar, pustni torek pa bo 21. februarja. Dovolj časa, da najdete popoln pustni kostum in povadite peko najbolj okusnih krofov daleč naokoli!

Ostanite norčavi skozi celo leto 😊

Vaš Shoppster 💖