Po vinski poti

Ste vedeli, da obstaja starodavna perzijska pravljica, ki pravi, da je bila ženska odkriteljica vina? Res. Po legendi je bila princesa v Perzepolisu, ki je izgubila naklonjenost kralja. Sram je bil tako velik, da je spila kozarec pokvarjenega soka namiznega grozdja, saj je želela končati svoje življenje. A njen samomor se ni izšel po načrtih – namesto da bi zdrsnila v večni spanec, se ji je le vrtelo v glavi, začelo jo je zanašati, nato pa je omedlela. Ko se je zbudila, je ugotovila, da so vse težave njenega življenja minile. Svoje odkritje je odnesla kralju, ki je bil tako navdušen nad pijačo iz fermentiranega grozdja, da jo je sprejel nazaj na svoj dvor. Mesto Shiraz, blizu lokacije te legende, je postalo pomembno v perzijski proizvodnji vina.

Čeprav je to prijetna zgodba, se je naključno odkritje vina verjetno zgodilo nekajkrat v različnih regijah, a gotovo je, da je izum vina posledica čiste neumne sreče 😊.

Najzgodnejše ostanke vina, kot ga poznamo zdaj, so bili odkriti v mestu Hajji Firuz Tepe v severnem gorovju Zagros v Iranu. Najdišče sega v obdobje neolitika (8500–4000 pr. n. št.). Ogljikovo datiranje je potrdilo, da je vino iz nekje med 5400–5000 pr. n. št. Domneva se, da se je umetnost pridelave vina začela kmalu po 6000 pr. n. št., ko so ljudje z udomačevanjem živali in rastlin ustvarili prve stalne naselbine. Na območje današnje Evrope so pridelovanje vina razširil stari Grki, Rimljani in Feničani.

Največ vina pridela?  

A vrnimo nazaj v sedanjost. Vinarstvo je zadnja stoletja postalo zelo močna veja  svetovne industrije. Danes so Italija, Francija in Španija tri največje vinorodne države na svetu. Največ vina letno proizvedeta Italija in Francija, sledijo Španija, ZDA, Kitajska in Argentina. Slovenci smo na 39. mestu in proizvedemo približno 14 litrov na vsakega Slovenca (nekaj je tudi neregistriranega vina 😉).

Je v vinu resnica ali zdravje?

Vino deluje antiseptično, saj uničuje škodljive bakterije. Zmerno pitje pomeni za odraslega moškega od 3 do 5 dl, za žensko pa od 2 do 3 dl vina na dan ob jedi. Vino, ki ga užijemo skupaj s hrano, vzpodbuja in izboljšuje prebavo. Del užitega alkohola izločimo z zrakom, ki ga izdihamo, del pa z znojem in urinom. Uživanje vina na prazen želodec ni priporočljivo. Za aperitiv je primernejše kakovostno suho ali peneče vino kot pa žgane pijače. Vino, ki ga uživamo ob jedi, mora dopolniti osnovni okus jedi, ne sme ga prekriti. Vino ugodno vpliva na apetit, saj njegova aroma sproža vzburjanje celic, ki uravnavajo izločanje želodčnega soka. Zaužito vino v stiku z želodčno sluznico sproži izločanje hormona gastrina, ki pospeši izločanje želodčnega soka.

Pred leti so opravili veliko raziskav v laboratoriju in na poskusnih živalih, s katerimi so dokazali, da resveratrol zelo učinkovito lovi proste radikale in preprečuje poškodbe celic. Domnevajo, da naj bi bilo uživanje resveratrola koristno za preprečevanje bolezni srca in ožilja, vnetnih procesov ter nekaterih vrst raka. Že več let kroži domneva, da naj bi bil resveratrol poleg drugih polifenolnih spojin odgovoren tudi za tako imenovani francoski paradoks – pojav, da je med francosko populacijo kljub uživanju mastne in kalorične hrane nesorazmerno majhen delež bolezni srca in ožilja.

Francozi so znani ljubitelji rdečih vin. Seveda pa jedo tudi obilo zelenjave, sadja, sirov, oljčnega olja, manj rdečega mesa, pomembno pa je tudi, da si za obrok vzamejo čas. Očitno je pomembna tudi kultura uživanja hrane.

Recept za domače rdeče vino

Imate majhno trto ob hiši ali na vikendu? Grozdja in soka ste se naveličali, torej je letošnja jesen popoln čas, da na seznam izdelkov, ki jih pridelate v samooskrbi za svojo ozimnico, dodate tudi vino. Za vas imamo zelo preprost recept, ki ne zahteva veliko sestavin in dela.

Razlika med belim in rdečim vinom je v pripravi, saj pri rdečem grozdju z jagod ne odstranimo lupine, saj le ta daje značilno črno barvo.

Navedena količina sestavin zadostuje za približno 4 do 5 litrov vina:

10 kg rdečega grozdja

vinski kvas (doziranje po navodilih na pakiranju)

sladkor po potrebi

Priprava

1. Grozdje položite v večjo plastično posodo in ga z rokami zmečkajte, da spusti sok.

2. Mešanico pustite stati teden dni v temnem prostoru pri temperaturi do 20°C. Med stanjem bo zmes dobila barvo temno rdečega vina.

3. Po enem tednu mešanico precedite (čez gazo) in dodajte 0,5 g grozdja.

4. Grozdni sok pustite stati v emajlirani posodi ali sodu, dokler se na dnu ne zbere vsa grozdna usedlina.

5. Ko se na dnu zbere usedlina, vino še enkrat precedimo in prelijemo v steklenice ter pustimo na toplem, da naravne kvasovke spremenijo alkohol v sladkor, torej prevrejo. Fermentacija traja od 3 do 4 tedne. Vinski kvas lahko tudi kupite in ga dozirate, kot je navedeno na embalaži.

6. Grozdnemu soku ponovno dodajte 0,5 g vinobrana in vse skupaj dobro premešajte, na vrh steklenice pa položite plastično rokavico, v kateri naredite luknjico.

7. Po 2 do 4 tednih precedite vino iz steklene posode ali steklenice skozi gazo v drugo posodo, da ne dvignete usedline, ki je nastala na dnu steklenice. Ta postopek ponovite večkrat na 7 do 10 dni.

8. Po 2 do 3 točenjih je vino pripravljeno za uživanje in ga lahko pijete. Shranite ga v steklenico in dobro zaprite s pokrovčkom.

Vse za vinogradništvu pa najdete tudi na tej povezavi. 

Kaj to tako diši?

In, ker je zima za ovinkom, še recept za kuhano vino!

Za druženje v četverčku boste potrebovali:

• 500 ml poljubnega rdečega vina
• 250 ml vode
• 2 pomaranči
• 80 g kokosovega sladkorja
• ½ žličke cejlonskega cimeta
• 5 g nageljnovih žbic

Priprava

Na zdravje!

Vaš Shoppster ❤️