Čokolada. Temna, mlečna, z lešniki, vroča, rožnata, bela, tablica, pralineji... ni sladke dobrote, kjer ne bi zmagala čokolada. Sladka mojstrovina, narejena iz kakavovca, ni le posladek, ampak je pravi vrelec dobre volje in tudi mladosti, saj je polna antioksidantov. Skratka, čokolada je ena tistih čudes sveta, ki nam lepšajo življenje, zato ni čudno, da jo Slovenci pojemo več kot 4 kilograme letno na prebivalca, število pa se še povečuje.

Čokolada, od kod si vzela?

Kakavova semena naj bi kuhali že Olmeki, to je starodavna civilizacija iz Mehike, pred približno 3000 leti. Prav tako so čokoladno zmes pili Azteki in Maji, čemur se niti ne moremo čuditi, saj so bili napredna civilizacija. Maji so ta napitek imenovali »xocolatl« in je vseboval kakavova zrna, črni poper in cimet.

V Evropo je prvo seme kakavovca leta 1492 prinesel Krištof Kolumb, vendar ni povzročil nobenega velika zanimanja in navdušenja. Šele 30 let kasneje se je zloglasni španski konkvistador Hernan Cortes navdušil nad azteškim toplim kakavovim napitkom brez sladkorja z dodatkom čilija in vanilije. Po njem se je menda odlično počutil in je celo prizanesel z življenjem kakšnemu majhnemu otroku.

Sladki izumitelji

Španski duhovniki so prvi v tekočo čokolado začeli dodajati sladkor in cimet, tako da je počasi do sredine 17. stoletja postala priljubljena pijača tudi drugod po Evropi, predvsem med bogatim slojem prebivalstva. Da danes poznamo čokolado v trdi obliki, je najbolj zaslužen Nizozemec Conrad J. van Houten, ki je leta 1828 patentiral hidravlično prešo za drobljenje kakavovih zrn v prah. Anglež Joseph Fry je leta 1847 odkril, kako prah zmešati s sladkorjem in maslom ter strditi. Prva jedilna čokolada je postala kmalu zelo priljubljena med ljudmi. Leta 1875 je Švicar Daniel Peter prvi naredil mlečno čokolado, štiri leta kasneje pa je prav tako Švicar Rudolf Lindt ponudil prvo čokolado, ki se je topila v ustih. Bravo, izumitelji!

Semena, semena, od kje pridete?

Kakav je surovo seme rastline kakavovca, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Grm ali drevo je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednje velike kumare. Vsak plod vsebuje povprečno 30 do 50 semen, ki imajo velikost mandeljna in so čokoladne barve. Surova semena morajo najprej podvreči fermentaciji v posebnih bazenih ali pa se enostavno izpostavijo sušenju na soncu.

Koliko semen za 1 kg čokolade?!

Za izdelavo enega samega kilograma čokolade boste potrebovali med 300 in 600 zrn kakavovca, odvisno od želene vsebnosti kakava. Znana mlečna lila čokolada vsebuje na primer vsaj 30 % kakavovih delov. Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano kot čokoladna tekočina ali kakavova pasta. V čokoladno tekočino se nato z umešanjem kakavovega masla in sladkorja pridela čokolada (kot emulgatorje uporabljajo vaniljo in lecitin).

Če se naslednji dopust želite odpraviti nabirati kakavova zrna, je pomembno, da veste kam iti. V letu 2020 je bila največja svetovna pridelovalka kakavovih semen Slonokoščena obala, na drugem mestu je Gana, sledijo Ekvador, Kamerun in Indonezija.

Čokoladna dejstva

Ste vedeli, da:

je kakavovec z botaničnim imenom prvi poimenoval švedski znanstvenik Karl Linne, ki mu je nadel ime Theobroma cacao ali »hrana bogov«,
je Montezuma II, vladar Aztekov, dnevno zaužil okoli 50 kakavovih obrokov, začinjenih z vanilijo ali drugimi začimbami. Podatkov o diabetesu zanj nimamo;
da je slavni ljubimec, Benečan Giacomo Casanova (1725-1798) pojedel malo čokolade preden je popeljal dame do mesenih užitkov, saj je imel čokolado za odličen ljubezenski afrodiziak;
ime čokolada prihaja iz azteške besede xocalati in pomeni grenka voda;
je v čokoladi je tudi kofein, približno 5 miligramov v 100 gramski čokoladi (za primerjavo: v eni skodelici kave je približno 80 mg kofeina);
je najhitreje skodelico vroče čokolade popil Nemec Andre Ortolf iz Augsburga, ki je za ta sladki podvig potreboval le 4,32 sekunde.
so največjo čokoladno skulpturo so naredili v Melbournu v Avstraliji v podobi velikonočnega jajca, ki je tehtal 2034 kg in bil višji od treh metrov;
da 90% kakava na svetu proizvedejo majhne družinske farme, ki niso večje od 12 hektarjev;
da na leto ljudje po svetu za čokolado porabijo več kot 7 milijard evrov;.
So Švica, Avstrija, Nemčija, Irska in Norveška evropske države z največjo porabo čokolade na prebivalca;
je Švicarska pošta leta 2001, ob stoletnici čokolade, izdelala »čokoladne znamke«, ki so dišale po čokoladi. Prijeten okus pa so začutili vsi tisti, ki so to znamko tudi oslinili ter jo prilepili na pismo.
da pravijo, da naj bi nam dal košček čokolade dovolj energije za 150 korakov. Po tej teoriji potrebujete 35 koščkov za en kilometer, 875.000 koščkov za pot okoli sveta. No, če želite ohranite vitko linijo, vam priporčamo le nekaj koškov čokolade na dan;
da v osnovi poznamo grenko (temno) čokolado ki mora vsebovati vsaj 35% kakava in mlečno čokolado z okoli 12% kakava. In da bela čokolada pravzaprav ni čokolada, saj je narejena iz kakavovega masla. Ne pozabimo na čokolado za kuhanje, ki vsebuje 70 % in več kakava.

Izvrstna domača vroča čokolada

Vam je že »padel cukr«? Super, za vas imamo preprost recept za doma narejeno vročo čokolado. Mi smo jo poskusili in skoraj podrli Guinnessov rekord v pitju vroče čokolade.

Za štiri skodelice izvrstne vroče čokolade potrebujete le par sestavin:

1 l mandljevega mleka
100 g žlahtne temne čokolade
4 žličke mešanice vanilije, cimeta, ingverja
2 veliki žlici kakava
2 žlički sladkorja

Po želji pa tudi stepeno smetano in žlič(k)o naribane jedilne čokolade.

Namig: slastno skodelico čokoladnega bogastva boste hitreje in enostavnejše pripravili s pomočjo malih gospodinjskih aparatov in kuhinjskih pripomočkov.