Čokolada. Temna, mlečna, z lešniki, vroča, rožnata, bela, tablica, pralineji... ni sladke dobrote, kjer ne bi zmagala čokolada. Sladka mojstrovina, narejena iz kakavovca, ni le posladek, ampak je pravi vrelec dobre volje in tudi mladosti, saj je polna antioksidantov. Skratka, čokolada je ena tistih čudes sveta, ki nam lepšajo življenje, zato ni čudno, da jo Slovenci pojemo več kot 4 kilograme letno na prebivalca, število pa se še povečuje.
Kakavova semena naj bi kuhali že Olmeki, to je starodavna civilizacija iz Mehike, pred približno 3000 leti. Prav tako so čokoladno zmes pili Azteki in Maji, čemur se niti ne moremo čuditi, saj so bili napredna civilizacija. Maji so ta napitek imenovali »xocolatl« in je vseboval kakavova zrna, črni poper in cimet.
V Evropo je prvo seme kakavovca leta 1492 prinesel Krištof Kolumb, vendar ni povzročil nobenega velika zanimanja in navdušenja. Šele 30 let kasneje se je zloglasni španski konkvistador Hernan Cortes navdušil nad azteškim toplim kakavovim napitkom brez sladkorja z dodatkom čilija in vanilije. Po njem se je menda odlično počutil in je celo prizanesel z življenjem kakšnemu majhnemu otroku.
Španski duhovniki so prvi v tekočo čokolado začeli dodajati sladkor in cimet, tako da je počasi do sredine 17. stoletja postala priljubljena pijača tudi drugod po Evropi, predvsem med bogatim slojem prebivalstva. Da danes poznamo čokolado v trdi obliki, je najbolj zaslužen Nizozemec Conrad J. van Houten, ki je leta 1828 patentiral hidravlično prešo za drobljenje kakavovih zrn v prah. Anglež Joseph Fry je leta 1847 odkril, kako prah zmešati s sladkorjem in maslom ter strditi. Prva jedilna čokolada je postala kmalu zelo priljubljena med ljudmi. Leta 1875 je Švicar Daniel Peter prvi naredil mlečno čokolado, štiri leta kasneje pa je prav tako Švicar Rudolf Lindt ponudil prvo čokolado, ki se je topila v ustih. Bravo, izumitelji!
Kakav je surovo seme rastline kakavovca, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Grm ali drevo je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednje velike kumare. Vsak plod vsebuje povprečno 30 do 50 semen, ki imajo velikost mandeljna in so čokoladne barve. Surova semena morajo najprej podvreči fermentaciji v posebnih bazenih ali pa se enostavno izpostavijo sušenju na soncu.
Za izdelavo enega samega kilograma čokolade boste potrebovali med 300 in 600 zrn kakavovca, odvisno od želene vsebnosti kakava. Znana mlečna lila čokolada vsebuje na primer vsaj 30 % kakavovih delov. Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano kot čokoladna tekočina ali kakavova pasta. V čokoladno tekočino se nato z umešanjem kakavovega masla in sladkorja pridela čokolada (kot emulgatorje uporabljajo vaniljo in lecitin).
Če se naslednji dopust želite odpraviti nabirati kakavova zrna, je pomembno, da veste kam iti. V letu 2020 je bila največja svetovna pridelovalka kakavovih semen Slonokoščena obala, na drugem mestu je Gana, sledijo Ekvador, Kamerun in Indonezija.
Ste vedeli, da:
Vam je že »padel cukr«? Super, za vas imamo preprost recept za doma narejeno vročo čokolado. Mi smo jo poskusili in skoraj podrli Guinnessov rekord v pitju vroče čokolade.
Za štiri skodelice izvrstne vroče čokolade potrebujete le par sestavin:
Po želji pa tudi stepeno smetano in žlič(k)o naribane jedilne čokolade.
Namig: slastno skodelico čokoladnega bogastva boste hitreje in enostavnejše pripravili s pomočjo malih gospodinjskih aparatov in kuhinjskih pripomočkov.
Pripravljeni? Začnimo!
In zapomnite si: dan je lepši, če sanjaš o sladkih stvareh.
Vaš Shoppster 💖