6 razlogov, zakaj je igra na prostem pomembna

Počasi se prebuja pomlad in z njo je vsak dan toplejši in daljši, zato vsi, otroci in odrasli, težko zdržimo za štirimi stenami, ko nas sonce prav vabljivo kliče na prosto. Igra v naravi, na vrtu, na otroškem igrišču in tudi v gozdu je v resnici zelo pomembna za otrokov razvoj. Zbrali smo nekaj razlogov, zakaj bi moral vsak otrok vsaj nekaj časa v dnevu, preživeti v naravnem okolju, na zraku, se igrati, raziskovati in se tudi umazati, saj je to ne nazadnje del njihove in tudi naše primarne narave.

Saj veste, kako malo v šali pravijo strokovnjaki - vedno več otrok ima zaradi vseh elektronskih naprav in zaposlenih staršev kronično pomanjkanje vitamina N(arave). Številni raziskovalci in zdravniki ugotavljajo, da odmerki narave služijo kot varna, dostopna in brezplačna zdravila za lajšanje mnogih težav, tudi nemira, agresivnosti, učnih težav in napadov tesnobnosti.

Včasih je bilo družabno življenje na dvorišču, zdaj je na omrežjih

Otroci, stari med 8 in 18 let, je pokazala neka ameriška raziskava, naj bi na teden preživeli kar 53 ur z uporabo tehnoloških naprav, med epidemijo pa se je stanje še močno poslabšalo.

V Veliki Britaniji pa so ugotovili, da se 64 % otrok igra zunaj manj kot enkrat tedensko, 28 % jih ni bilo na podeželju v zadnjem letu, 21 % jih nikoli ni bilo na kmetiji, 20 % pa jih še nikoli ni splezalo na drevo. In šokantno - več otrok pristane v zdravstvenem domu zaradi padca s postelje kot zaradi padca v naravi.

V Sloveniji k sreči živimo male drugače in nas ima večina le nekaj sto metrov do prvega gozda ali travnika, tako da bi bile statistike zagotovo drugačne, a vendar tudi naši otroci veliko preveč čepijo pred različnimi ekrani, namesto, da bi plezali na drevesa in skakali iz gugalnic. Posebno v  zadnjih letih je namreč zelo pomembno, da imajo otroci po šoli organizirane aktivnosti (v zaprtih prostorih) in tako nimajo časa za tekanje v naravi,  grajenje bunkerjev, gradov ter spoznavanje živali in rastlin. 

Tudi osnovnošolski učitelji povedo, da imajo današnji otroci težave pri pohodnih izletih na manjši hrib, medtem ko so prejšnje generacije brez težav prišle tudi na Stol (najvišji vrh Karavank). 

Razlogi, zakaj bi morali otroci več časa preživeti v naravi:

1. Samo peljite jih ven!  

S povečanjem tehnološke odvisnosti se veča nepovezanost z naravo, ki škoduje našim otrok bolj, kot si mislimo. Otroci bodo hitro navdušeni nad igro v naravi, na prostem, navdušenje pa bo popolno, če se boste z njimi igrali tudi vi. Še posebno majhni otroci obožujejo, da se starši predajo igri, tekajo z njimi po gozdu in se skrivajo na dvorišču. Izgovor »noče iti ven« je le izgovor staršev, ki sami nimajo volje, da bi popoldne skočili na kakšen bližnji hrib ali se podil po mestnem parku.

Družinsko kolesarjenje je nekaj najlepšega za otroka, da sin prehiti mamico in hčerka očka ali pa celo večjega brata. Dobra čelada in močan zvonec - otroci se bodo hitro počutili, da vsaj tako obvladajo kolo kot mladi kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar. Tudi poganjalci so krasna izbira, tako se mimogrede razmigajo še starši.

2. Narava in zrak delata čudeže

Strokovnjaki so vedno znova presenečeni, kako pomembno vlogo ima narava na otroške sposobnosti. Študije po celem svetu so že večkrat dokazale, da se s časom preživetim v naravi povečajo otrokove kognitivne sposobnosti in sposobnosti učenja, pozornosti, kreativnosti, produktivnosti in zaznave vonjav.

Raziskovalci na univerzi v Michiganu so ugotovili, da samo ena ura, preživeta v naravi, izboljša spomin in pozornost za 20 %. Šole, ki omogočajo otrokom čas v naravi, so občutno opazile, kako so otroci bolje delovali med poukom. Najučiteljica Slovenije leta 2021, Nina Jelen, je v številnih intervjujih povedala, da nemir v razredu hitro mine, če otrokom le 10 do 15 minut dovoli, da se natečejo in naskačejo po šolskem dvorišču.

3. Narava spodbuja gibanje

Sodobni otroci veliko premalo gibajo, v letih epidemije pa so še posebno izgubili na svojih motoričnih sposobnostih in žal pridobili na teži. Travniki in gozdovi ponujajo večje možnosti za brezskrbno tekanje, plezanje, skakanje... Tudi domači vrt z igrali je lahko čudežni raj, to ve vsak, ki je prebral knjigo o najmočnejši deklici na svetu - Piki Nogavički. Prosto gibanje, pa tudi plezanje po igralih ugodno vpliva na motorične sposobnosti, ravnotežje, gibljivost, preprečujejo debelost ter krepi imunski sistem.

Gibanje pa hkrati postane naravna navada in ne nekaj, za kar bi se morali kasneje v življenju zavestno truditi. Otrokom moramo odrasli zavidati prav to, da ne razmišljajo, da tečejo, norijo, skačejo, plezajo, ampak enostavno uživajo v gibanju. To je nekaj, kar veliko preveč odraslih pozabi in preprosto neha uživati v svobodnem gibanju. Zapeljite se skupaj z otrokom po toboganu. Če vas to ne spravi v dobro voljo, potem vam ni pomoči.

4. Gibanje na zraku izboljša psihološko stanje

Pomlad že sama po sebi prinese več sonca in tudi več zadovoljnih obrazov, gibanje pa je tako ali tako znani proizvajalec hormona sreče. Ne boste verjeli, a tudi razgiban otrok je veliko bolj srečen kot tisti, ki je cel dan sedel in se ni imel časa poditi s svojimi vrstniki. Otroci, ki se igrajo v naravnem in zelenem okolju so manj zaskrbljeni, agresivni, jezni in depresivni kot tisti, ki preveč sedijo za računalniki. Prav tako kažejo več zanimanja, navdušenja in radosti. Živijo v sedanjem trenutku, nekaj, kar je še ena od stvari, ki se jih odrasli na vse načine trudimo doseči.

Če imate vrt ali zaprto dvorišče, potem si lahko pomladi omislite stoječi koš. Tako lahko z otroki organizirate tudi pravi košarkarsko tekmo, kjer seveda vi ne boste Luka Dončić, ampak bo to vaš najmlajši družinski zmagovalec.

5. Druženje

Plezanje po drevesu ni le fizična aktivnost, otrok se uči odgovornosti zase in tveganj. Spodbuja se kreativnost, saj si izmislijo svoje lastne igre, ki nimajo v naprej določenih pravil in navodil. Postavijo si lastne cilje in izzive. Učijo se iz izkustva.

Podobno je na primer, če otroku na vrt postavimo trampolin. Hitro se bo pri njemu doma nabrala družba prijateljev, kar je za vsakega otroka nekaj najlepšega, med seboj pa se bodo morali tudi zmenit, kdaj je kdo na vrsti za skakanje, kdaj za počitek, kdo bo pazil na mlajše. Ali pa majhni otroci v peskovniku? Počasi, počasi se učijo, da morajo lopatko kdaj tudi posodit, da pa bodo nato prijazno dobili za igro kakšen zanimiv tovornjak ali pa modre grabljice.

6. Razvija se čut za čisto okolje  

Z igro v naravi pa se otrok mimogrede nauči še nekaj zelo pomembnega - tudi v naravi moramo poskrbeti, da smeti končajo v smeteh. Tako se v otrocih gradi zanimanje za okolje, odgovornost ter skrb zanj. Le, če bo imela prihajajoča generacija v sebi čut za naravo, bo lahko poskrbela za naš planet.

Gibanje je sreča 😉

Vasš Shoppster 💖