Fotoaparat za najlepšo fotografijo

Vsi danes v rokah držimo pametni telefon in fotografiramo sebe, družino in prijatelje, okolico in naravo ter detajle. Redko kdo danes ne ustvarja spominov in trenutkov. Poznate sploh še koga, ki svoje počitnice ne dokumentira na socialnih omrežjih in včasih že nadležno deli veliko število fotografij? Danes je fotografija brez dvoma najbolj naraščajoči hobi na svetu. In vsi mislimo, da smo odlični fotografi. Vendar, fotografija ne več kot le iskanje pravega kota in filtra.

Zagotovo več kot polovica vseh Instagram vplivnežev sploh ne ve, kaj je camera obscura ali celo kaj pomeni hitrost zaklopke. Prav tako mnogi niso slišali za Henrija Cartier-Bressona, Annie Leibovitz in Arneta Hodaliča. V tem blogu bomo naredili nekaj korakov nazaj v zgodovino in si ogledali, kako je bila ta fascinantna tehnika ustvarjena in razvita.

Umetniška oblika fotografiranja je bila izumljena v 1830-ih, vendar je postala javno priznana 10 let pozneje. A začnimo še nekaj stoletij, celo tisočletij prej - v temni sobi ali cameri obscuri.

Camera obscura

Začetki fotografije segajo daleč v preteklost. Vse se je začelo s camero obscuro. Izraz, dobesedno temna soba, označuje optični pojav, pri katerem se obrnjena slika osvetljenega predmeta skozi točkasto odprtino temnega prostora projicira na nasprotno steno. Kitajski filozof Mo-Ti je camero obscuro omenjal že v 5. stoletju pr. n. š., slavni grški učenjak pa je o njej poročal stoletje kasneje.

Kasneje je to preizkušal tudi islamski znanstvenik Alhazen (965-1039), ki je opisal »temno sobo« in izvajal poskuse s svetlobo skozi majhno luknjico. Za eksperimente je uporabil tri sveče in ugotovil, da svetloba iz leve sveče konča na desni strani zaslona. Prav tako je ugotovil, da mora biti za uspešno delovanje eksperimenta luknjica dovolj majhna, in na podlagi tega razvil dokaj moderno teorijo o uklonu svetlobe. Z zajemanjem slike se ni ukvarjal, saj je bilo v islamskem svetu to prepovedano.

Okoli leta 1500 pa je camero obscuro opisal Leonardo da Vinci in jo primerjal s človeškim očesom. V Codex Atlanticus (1502) je tako objavil prvi jasen opis camere obscure.

Izraz camera obscura je prvič uporabil nemški astronom Johannes Kepler leta 1604. Izraz je osnoval na latinskih besedah camera (prostor, soba) in obscura (temna). Tudi sam jo je naredil in uporabljal za svoja astronomska opazovanja. Za opazovanje je uporabljal kar prenosen temen šotor.

Leta 1646, je Atanazij Kircher opisal prenosno camero obscuro, leta 1685 pa Johann Zahn zasnoval zrcalnorefleksno camero obscuro.

V sodobnem času se je camera obscura razvila v fotoaparat, ki ji je v svojem bistvu še vedno podoben, v praksi pa veliko bolj zapleten instrument. Osnovna camera obscura je še vedno uporabna predvsem kot učni pripomoček, saj je preprosta za izdelavo in razlago ter zato primerna za učenje razumevanja osnov fotografije. Camere obscure v velikosti sobe najdemo tudi v muzejih, kjer na zanimiv način predstavijo fotografijo.

Prva fotografija

Hiter razvoj fotografije se je začel šele v 19. stoletju. Prvo fotografijo, kot jo poznamo, je leta 1825 posnel francoski izumitelj Joseph Nicéphore Niépce. Ujela je pogled z okna posestva La Gras pri Saint-Loup-de-Varennes.

Leta 1835 je Daguerre odkril nastajanje latentne slike na posrebreni bakreni plošči, ki je bila izpostavljena hlapom joda in jo je bilo mogoče razviti s hlapi živega srebra – dagerotipija. Francoska vlada je odkupila Daguerrov izum in ga dala brezplačno na voljo svetovni javnosti. Tudi prva slika, na kateri je človek, je bila Boulevard du Temple Louisa Daguerra, posneta leta 1838. Osvetlitev je takrat trajala približno 10 minut, tako da je bilo komaj mogoče, da bi kamera ujela osebo na prometni ulici, vendar je ujela moškega, ki so mu dovolj dolgo loščili čevlje, da se je pojavil na fotografiji.

Barvna fotografija

Barvno fotografijo so raziskovali že v 19. stoletju, vendar je postala komercialno uspešna šele sredi 20. stoletja. Pred tem se barva ni mogla dolgo ohraniti; slike so se hitro pokvarile. Več metod barvne fotografije sta od leta 1862 patentirala dva francoska izumitelja: Louis Ducos du Hauron in Charlec Cros, ki sta delovala neodvisno.

Prvo barvno fotografijo, podobo tartanskega traku, je leta 1861 posnel slavni škotski fizik James Clerk Maxwell, ki je bil znan po svojem delu z elektromagnetizmom. Kljub velikemu vplivu, ki ga je imela njegova fotografija na fotografsko industrijo, se Maxwella le redki spomnijo po tem, saj so njegovi izumi na področju fizike preprosto zasenčili ta dosežek.

Polarodni fotoaparti

Polaroidni fotoaparati so tlakovali pot do digitalne fotografije, kakršno poznamo danes. Prvi polaroidni fotoaparat, ki sta ga sestavljala objektiv in nekakšna prenosna mini temnica, je leta 1932 iznašel Samuel Shlafrock. Toda aparat, kakršnega poznamo danes, je skonstruiral ameriški znanstvenik in izumitelj Edwin H. Land, ki je študij na Harvardu kmalu obesil na klin in se odpravil v New York, kjer se je lotil raziskav v zvezi s polarizirajočim filmom. Land je tik pred drugo svetovno vojno ustanovil podjetje Polaroid Corporation, ki je leta 1947 na tržišče poslalo prve fotoaparate, ki so bili v trenutku zmožni natisniti, kar so posneli. No, pravi razmah polaroidne fotografije se je zgodil v sedemdesetih, ko so v Landovem podjetju iznašli tako imenovani film v paketu. Proizvajali so ga v ploščati škatlici, ki je vsebovala tudi baterijo, in uporabniku ni bilo treba drugega, kot da ga je potisnil v aparat pod fotografsko lečo. Ko se je zaslonka odprla, je bil film izpostavljen svetlobi, v notranjosti aparata se je tudi razvil in potem samodejno pokukal na plano.

Ko se je pojavila digitalna fotografija, ki je bila polaroidni tudi cenovno konkurenčna, so polaroidni fotoaparati nekje na začetku devetdesetih let počasi začeli padati v nemilost.

No, zadnja leta pa ponovno postajajo pravi hit. Polaroidni fotoaparat je nazaj v modi in z zabave že lahko odidete s fotografijo v žepu! Izbirate lahko med različnimi barvami fotoaparata in tudi filmi za polaroid. Slednji so lahko so lahko klasični, enobarvni ali barvni, z različnimi vzorci in kakovostjo. Ustvarjajte trenutke s Polaroid fotoaparatom!

Ustvarjajte spomine.

Vaš Shoppster ❤️